Budimpešta je sestavljena iz dveh delov. Na desnem bregu Donave leži Budim, ki je hribovit; nad samo Donavo se dviga grajski grič s prečudovitimi palačami. Na drugi strani Donave pa je Pešta, ki je ravninska, tako kot večji del Madžarske.
Iz Ljubljane do Budimpešte je približno 460 kilometrov, zato se izlet začne že v zgodnjih jutranjih urah. Celotna pot poteka po avtocesti, zato večjih zastojev ni, le hitrost avtobusa je omejena na 100 km/h.
Grajski hrib
Najprej smo prispeli v Budim in se takoj s pomočjo dvigala povzpeli na grajski grič, kjer smo občudovali planoto, uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Na griču stoji Kraljeva palača, Zgodovinski muzej Budimpešte in Sándorjeva palača, kjer domuje predsednik države. Tu se nahaja tudi Ribiška trdnjava, ki ponuja enega najlepših pogledov na Pešto in madžarski parlament. Na grič se je mogoče povzpeti tudi z vzpenjačo, katere spodnja postaja je pri znamenitem Verižnem mostu, peš po številnih poteh ali z mestnim avtobusom številka 16. Z lastnim prevozom dostop do griča ni več mogoč.
Trg Herojev
Po ogledu grajskega hriba smo nadaljevali na levo stran Donave. Kratka panoramska vožnja nas je pripeljala na Trgu herojev, enega najbolj prepoznavnih trgov v Budimpešti. Nahaja se ob vhodu v mestni park, v bližini pa sta tudi živalski vrt in veliko umetno jezero, kjer je pozimi mogoče drsati, poleti pa najeti čoln.
Na sredini trga stoji spomenik, ki so ga začeli graditi leta 1896 v čast tisočletnice prihoda Madžarov v Panonsko nižino. Posebna vrednost trga je, da na preprost način pripoveduje zgodbo madžarske zgodovine. Osrednji steber s kipi prikazuje sedem voditeljev naselitve, svetega Štefana ter druge pomembne vladarje in državne može. Spominski kamen herojev, vgrajen v tlak, pa se poklanja padlim junakom, zato je trg hkrati umetniško delo, nacionalni spomenik in pomembna orientacijska točka mesta.
Trg obdajata Muzej lepih umetnosti, ki hrani bogato zbirko del mojstrov, kot so Rafael, Leonardo in Goya, ter na drugi strani Umetnostna galerija, namenjena sodobni umetnosti. Le nekaj korakov stran so še druge kulturne in prostočasne točke mestnega parka, zato je trg idealno izhodišče za obiskovalce, ki želijo združiti zgodovino, umetnost in naravo.
Do trga se je mogoče zlahka pripeljati tudi z rumeno linijo podzemne železnice, ki je ena najstarejših v celinski Evropi. Zvečer je trg lepo osvetljen in primeren za sprehode.
Ogledali smo si tudi Elizabetin trg, ki je eno glavnih središč dogajanja v mestu. V bližini stoji Budapest Eye, panoramsko kolo z lepim razgledom na mesto; vstopnica stane približno 12 €, vožnjo pa toplo priporočamo. Mesto je zelo lepo, ponaša se tudi z drugo največjo sinagogo na svetu, modno ulico za sprehode ter številnimi sakralnimi objekti. Mestni utrip je živahen, poln trgovin, barov in restavracij. Cene so glede na njihov povprečni življenjski standard precej visoke.
Po Donavi
Drugi dan izleta smo si privoščili vožnjo z ladjico po Donavi. Ta pluje med Margaretinim in Rákóczijevim mostom. Z rečne perspektive se odprejo čudoviti pogledi na parlament, grajski grič, Verižni most, Gellértov hrib in Margaretin otok. Vožnja traja približno eno uro. Cene se razlikujejo glede na paket; osnovna vožnja stane med 15 in 20 €. Na voljo so tudi večerne vožnje s pijačo ali večerjo. Ladjica je opremljena z avdio vodnikom, tudi v slovenščini. Vstopnice je mogoče kupiti na spletu ali na obrežju med Verižnim in Elizabetinim mostom.
Polotok Tihany
Po sončnem jutru ob vodi smo se odpravili na uro in pol dolgo vožnjo proti Blatnemu jezeru, ki mu pravijo tudi madžarsko morje. Ustavili smo se na polotoku Tihany, ki se globoko zajeda v jezero in ga deli na severni in južni del. Na polotoku ležita tudi Belső-tó in Külső-tó, kraterski jezeri, ki sta nastali zaradi vulkanske dejavnosti pred milijoni let.
Arheološke najdbe pričajo, da so tu živeli že v bronasti in železni dobi, kasneje pa tudi Rimljani. V 12. stoletju so menihi na severnem pobočju gore Óvár ustanovili puščavniško zatočišče, katerega jame si je mogoče ogledati še danes. Zaradi bogate flore in favne je bil Tihany leta 1952 razglašen za prvi naravni rezervat na Madžarskem.
Blatno jezero je največje jezero v srednji Evropi. Leži na nadmorski višini 104 m, njegova površina znaša 592 km², povprečna globina je 3,2 m, največja pa 11 m. Je podolgovate oblike, dolgo približno 77 km in široko med 4 in 15 km. Severna obala je strmejša od južne, voda pa je zaradi peščenega in plitvega dna precej motna. Največje mesto ob jezeru je Keszthely, pomembna pa so tudi Siófok, Fonyód in zdraviliški Balatonfüred. V bližini ležita tudi mesti Veszprém in Székesfehérvár.
Izlet se je končal v poznih popoldanskih urah, domov pa smo prispeli okoli polnoči. Izlet je bil fizično precej intenziven, saj smo si v kratkem času ogledali veliko znamenitosti, vendar se je izplačalo. Madžarska je pogosto premalo omenjena, čeprav je naša soseda in ponuja veliko zanimivega za obisk.
Besedilo: Ana Štajnaher
