Mesto mostov in lepih razgledov je najstarejše mesto na slovenskih tleh in nekdaj zelo pretočna točka širne Evrope. Veličino Ptuja najlažje opazimo, če se sprehodimo na grad, od koder lahko opazujemo celotno širino mesta, opazen pa je tudi dravski rokav, ki mu pravijo celo Ptujsko jezero.
Ptuj je mesto, ki so ga omenjali že Rimljani, saj leži na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s Panonsko nižino ter alpske doline z deželami Balkana. Še več omembe pa si je prislužil v srednjem veku, saj popotnika že od daleč pozdravlja mogočna ptujska utrdba, ob vznožju grajskega hriba pa so se strnile stare mestne hiše. Najlepši del mesta je tako postavljen med vznožje grajskega griča in reko Dravo. Brez religije pa tudi tu ne gre, saj se mesto na zahodu začenja z dominikanskim samostanom, na vzhodu pa zaključi z minoritskim samostanom. Grad in oba samostana tvorijo trikotno oblikovano ptujsko veduto, pri kateri osnovno črto predstavlja reka Drava. Osrednji del starega mestnega jedra je spomeniško zavarovan in zelo atraktiven za sprehode. Ulice v samem mestnem jedru in osrednji trg so med seboj prepleteni in dajejo značilen srednjeveški videz ter vsakemu obiskovalcu ponujajo posebno romantično doživetje.
Kovnica denarja
Ptujski grad je opazen z daljave. Najstarejši pisni viri omenjajo, da je dal salzburški nadškof Konrad I, ki je bil na tem položaju od 1106 do 1147, sezidati trdnjavo na mestu ostankov starejših srednjeveških poslopij. Iz 11. stoletja je verjetno tudi vodnjak na dvorišču, ki je globok kar 54 metrov. Sedanji venec je bil postavljen v baroku oz. drugi polovici 17. stoletja. Leta 1220 sta salzburški nadškof Eberhard II. in štajerski vojvoda Leopold VI. ustanovila kovnico denarja, ki naj bi bila domnevno na gradu v bližini romanskega palacija in Konradovega stolpa. V 13. stoletju so omenjali grad, grajski stolp, grajske gorice ter 12 stražarskih posesti okoli njega. Zadnji srednjeveški zapis o ptujskem gradu je iz leta 1487, in sicer v popotnem dnevniku Paola Santonina, ki je zapisal, da je grad trden in nepremagljiv.
Grad je bil večkrat dograjen ali spremenjen, gotskih ostankov je malo, zadnjih večjih gradbenih del se je lotila rodbina Leslie proti koncu 17. stoletja, ko so prezidali romanski palacij in na novo postavili severovzhodno grajsko krilo. Takrat je grad tudi dobil današnjo trikotno obliko. V obeh traktih so bile urejene najimenitnejše grajske sobane. V južnem so jih okrasili z bogato stropno štukaturo, v severnem pa se viteška dvorana in kapela dvigata skozi dve nadstropji. Na grajskem kompleksu so zidali tudi v 18. stoletju, ko so h Karlovemu portalu prizidali južni triosni prizidek za grajsko upravo, zgradili pa so tudi grajsko žitnico. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran, leta 1999 pa razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Zdaj je v njem kulturno-zgodovinska zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Prešernova ulica
Pod grajskim gričem se vije Prešernova ulica, ki je osrednji del starega mestnega jedra. Poteka od Slovenskega trga do dominikanskega samostana, kjer na kraju nekdanjih zahodnih vrat v mesto v ostrem loku zavije na severno stran grajskega griča. Ptuj je skozi obstoj postal pomembno trgovsko, turistično in agrarno središče pokrajine, v kateri ima velik pomen pridelovanje grozdja. Gojenje vinske trte na obronkih bližnjih Slovenskih goric in Haloz ima dvatisočletno tradicijo, kletarjenje pa sega v začetek 13. stoletja.
V času Petovione pred 2000 leti je bila kultura term med Rimljani že močno razvita, saj je bilo po vsem rimskem imperiju v tistem času več kot 900 javnih kopališč, zgrajenih predvsem za potrebe vojske. Stari Rimljani so cenili zdravje, mir, počitek in sprostitev. Ta duh antičnih kopališč lahko še danes okusite v Termah Ptuj, ki vam ponujajo wellness udobje po meri sodobnega človeka s pridihom starega Rima. Iz Term do Ptuja vodi lepa pešpot, sama hoja pa traja 15 minut. Gre za lepo sprehajalno pot, mimogrede pa boste videli še reko Dravo, različne ptice, race in labode. Po prečkanju peš mostu, ki vodi čez reko Dravo, se lahko odpravite v mestni park, v center mesta in nato še na Ptujski grad.
Mestni stolp
Ptuj skriva številne znamenitosti in zanimive zgodbe. Ena takšnih je zagotovo zgodba o mestnem stolpu, na katerem so le tri ure. Meščani so se dogovorili za njegovo obnovo in po mestu zbirali denar. Mogočni stolp je takrat služil kot opazovalnica pred različnimi nevarnostmi. Takratni graščak ni želel prispevati denarja za obnovo, zato meščani v znak protesta na stolp niso namestili ure v smeri proti gradu, kjer je graščak prebival. Zanimiva je tudi zgodba o marmornatem Orfejevem spomeniku, ki so ga postavili v spomin županu Marku Valeriju Veru. Visok je pet metrov, v srednjem veku pa je služil kot sramotilni steber, kar pričajo 3 luknje v njem, v katerih so bili nameščeni okovi. Na Ptuju pa imamo tudi najstarejšo kinodvorano v Sloveniji. Prve kinopredstave segajo v leto 1897.
Sicer mirni Ptuj deset dni v februarju postane srce kurentovanja – živahno pustno rajanje, ki kulminira s povorko na pustno nedeljo. Pustne maske s kurenti na čelu preplavijo mesto, poskrbljeno pa je predvsem za kulturno, glasbeno in zabavno dogajanje. In ker ni izleta brez dobrega kosila, moramo seveda zaključiti s kulinariko. Brbončice si lahko razvajate z različnimi okusi, svetujemo pa obisk gostilne Muršič, kjer vas bodo razvajali z tradicionalnimi slovenskimi dobrotami.
Okusnih grižljajev ne bo manjkalo, če pa si zaželite preizkusiti še kakšno žlahtno kapljico, obiščite eno najstarejših vinskih kleti v Sloveniji, ki se nahaja na Vinarskem trgu. Vina tu nikoli ni dovolj, zato je poseben tudi obisk rovov pod gradom, v katerih je celo leto enaka temperatura, v njih pa lahko okušate vina domačega vinorodnega območja, posebej zanimiva pa je degustacija vin v temi.
