Le dobrih 30 kilometrov od Sarajeva leži mesto, ki je v zadnjih dveh desetletjih postalo znano daleč preko meja Bosne in Hercegovine. Na prvi pogled je Visoko mirno bosansko mesto, obdano z zelenimi hribi in dolino reke Bosne. Toda ko se mu približuješ, hitro opaziš nekaj nenavadnega. Nad mestom se dviga hrib Visočica. Njegove stranice so presenetljivo pravilne. Skoraj preveč pravilne. Prav ta hrib je leta 2005 sprožil zgodbo, zaradi katere danes v Visoko prihajajo obiskovalci z vsega sveta. Kaj, če Visočica sploh ni samo hrib?
Mesto z zgodovino, starejšo od skrivnosti piramid
Še preden so svet obkrožile zgodbe o bosanskih piramidah, je imelo Visoko izjemno pomembno mesto v zgodovini Bosne. Na vrhu Visočice stojijo ostanki srednjeveškega kraljevega mesta Visoki, pod njim pa se je razvilo naselje Podvisoki, nekoč pomembno trgovsko središče srednjeveške Bosne. Toda leta 2005 se je pogled na mesto popolnoma spremenil. Bosansko-ameriški raziskovalec Semir Osmanagić je ob pogledu na Visočico postavil drzno hipotezo: pravilna geometrija hriba naj ne bi bila zgolj delo narave. Hrib je takoj poimenoval Bosanska piramida Sonca. Kmalu so tudi drugi okoliški hribi dobili imena – med njimi Bosanska piramida Meseca, Zmaja in Zemlje – območje pa je postalo znano kot Bosanska dolina piramid.
Zagovorniki teorije trdijo, da gre za izjemno star kompleks, ki bi lahko močno spremenil naše razumevanje evropske prazgodovine. Bosanska piramida Sonca danes navaja številne meritve, datiranja in raziskave, ki jih razlagajo kot dokaze za umetni izvor kompleksa. Toda tu se zgodba šele zares zaplete. Prevladujoče stališče arheologov in geologov ostaja drugačno: značilno obliko Visočice in okoliških hribov razlagajo kot naravne geološke formacije, ne kot piramide, ki bi jih zgradila starodavna civilizacija. In prav zaradi tega je Visoko tako zanimivo. Na eni strani meritve, izkopavanja in ljudje, ki so prepričani, da stojijo pred enim največjih arheoloških odkritij našega časa. Na drugi strani znanstveniki, ki pravijo, da ima nenavadna oblika povsem naravno razlago. Potem pa se odpraviš pod zemljo.
Podzemni labirint Ravne
Nekaj kilometrov stran od Visočice se nahaja vhod v podzemne rove Ravne. Ko vstopiš vanje, svetloba počasi izgine. Temperatura pade, zvoki zunanjega sveta utihnejo, pred teboj pa ostane le ozek podzemni hodnik, podprt z lesenimi konstrukcijami. Hodniki se razcepijo. Pojavljajo se stranski prehodi, suhi zidovi, podzemni prostori in velike kamnite tvorbe.
Fundacija, ki raziskuje območje, pravi, da je bilo očiščenih že 3,6 kilometrov obstoječih rovov. Njeni raziskovalci trdijo tudi, da so v njih izmerili visoke koncentracije negativnih ionov in druge nenavadne pojave. Tem meritvam pripisujejo celo pozitivne učinke na počutje in zdravje, vendar takšne zdravstvene trditve niso del splošno sprejetega medicinskega konsenza. Toda tudi brez vseh teorij imajo rovi Ravne nekaj posebnega. Ko stojiš globoko pod zemljo, obkrožen s tišino in kamnom, se težko izogneš vprašanju: Kdo je bil tukaj pred nami? In predvsem – zakaj?
Kamniti bloki in zaprti prehodi
Eden zanimivejših elementov rovov so veliki kamniti bloki oziroma tako imenovani megaliti. Najbolj znan je K-2, okoli katerega so se razvile številne teorije o njegovem izvoru in namenu. V rovih so vidni tudi prehodi, ki so bili zapolnjeni z materialom, ter suhozidne konstrukcije. Raziskovalci Fundacije menijo, da so bili nekateri deli sistema v preteklosti namerno zaprti. In tu nastane vprašanje, zaradi katerega obisk Ravne ni samo sprehod skozi podzemlje.
Če so bili nekateri prehodi res namenoma zaprti – kaj je bilo na drugi strani? Raziskovanje se nadaljuje in prav občutek, da zgodba še ni zaključena, daje Visokemu posebno privlačnost.
Ravne 2 – popolno nasprotje temnim rovom
Po podzemlju obiskovalca čaka popolnoma drugačno okolje – Arheološko-turistično-športni park Ravne 2. Zelene površine, sprehajalne poti in prostori za sprostitev dajejo območju precej drugačen občutek kot tema podzemnih rovov. Park je nastal v neposredni bližini kompleksa Ravne in je danes pomemben del turistične ponudbe območja. Tu lahko za nekaj časa pozabite na vprašanje, ali so piramide resnične, in preprosto uživate v naravi. Potem pa v daljavi ponovno zagledate njihove obrise. In vprašanja se vrnejo.
Ne pozabite na samo Visoko
Velika napaka bi bila, če bi v Visoko prišli samo zaradi piramid in se nato odpeljali naprej. Središče mesta pokaže povsem drugo stran kraja. Ozke ulice, lokalne trgovine, pekarne, kavarne in značilen bosanski vsakdan ustvarjajo zanimiv kontrast med svetovno znano zgodbo o piramidah in mestom, ki pod njimi živi svoje običajno življenje. V okolici lahko obiščete tudi staro kraljevsko mesto Visoki, arheološko območje Mile, lokalni muzej ter več pomembnih verskih in zgodovinskih objektov. Turistična ponudba mesta danes povezuje srednjeveško zgodovino, naravo in fenomen bosanskih piramid.
Bela džamija – sodobni simbol Visokega
Med raziskovanjem Visokega pogled pritegne tudi Bela džamija (Bijela džamija), ena najbolj prepoznavnih sodobnih stavb v mestu. S svojo izrazito belo zunanjostjo, vitkim minaretom in umirjeno arhitekturo predstavlja zanimiv kontrast skrivnostnim zgodbam o Visočici in starodavni preteklosti tega območja. Džamija je bila zgrajena v začetku osemdesetih let 20. stoletja po načrtih arhitekta Zlatka Ugljena in velja za pomemben primer moderne islamske arhitekture v Bosni in Hercegovini. Leta 1983 je zanjo prejel tudi Aga Khanovo nagrado za arhitekturo.
Če se sprehodite skozi Visoko, se je pri njej vredno ustaviti. Njena posebnost ni monumentalnost, temveč preplet svetlobe, preprostih oblik in tradicionalnih elementov, zaradi katerih deluje precej drugače od klasičnih bosanskih džamij.
Torej – so bosanske piramide resnične?
Če v Visoko pridete po dokončen odgovor, ga verjetno ne boste dobili. In mogoče je ravno v tem njegov čar. Uradna oziroma prevladujoča arheološka in geološka razlaga pravi, da so hribi naravne formacije. Raziskovalci projekta Bosanska dolina piramid vztrajajo pri nasprotnem in objavljajo raziskave, za katere menijo, da dokazujejo umetni izvor kompleksa. Razprava se zato nadaljuje. Toda nekaj je težko zanikati. Visoko je kraj, kjer lahko v enem dnevu hodite po zemlji srednjeveških bosanskih kraljev, se povzpnete na hrib, ki ga nekateri razglašajo za največjo piramido na svetu, in nato izginete v temačen labirint rovov pod dolino. Morda boste iz Visokega odšli prepričani, da je vse skupaj samo nenavadna igra narave. Morda boste odšli z več vprašanji, kot ste jih imeli ob prihodu. Ali pa boste med hojo skozi tihe rove Ravne za trenutek pomislili:
»Kaj pa, če zgodbe o Visokem vendarle še nismo razumeli do konca?«
