Čisto počasi, a vztrajno se je na tistem majhnem, nekaj čez 40 km dolgem koščku Slovenske obale prevesilo življenje v smeri Kopra, za katerega so pravili, da je industrijsko, ne pa turistično mesto.
Tam v Portorožu, ki ga mladi zdaj po novem imenujejo Mrtvorož, so hotele prodali tujcem, prav tako lokale, in jih napolnili s slabo hrano. Tujci pa so hotele preprosto zaprli, le kdo bi plačeval osebje, če ni gostov. In znano je, da so za nazadovanje nekoč skoraj svetovno znanega letovišča krivi tudi domačini, ki so bili proti vsakemu napredku, če drugače ne, pa s tožbami na sodiščih.
V Izoli pa so, po zgledu hrvaškega Vrbnika na otoku Krku, mestecu, zgrajenem na 45 metrov visoki skali, ki ima tudi uradno najožjo ulico na svetu, široko le 43 cm, in ki mu pravijo kraj hrvaških kardinalov, saj od tu izvira kar nekaj kardinalov, prvi nekaj metrov stran od morja zaradi greha prepovedali hoditi v kopalkah, poleg tega pa so nanizali še kup bolj ali manj neumnih odločitev, vseh podprtih s kaznijo. Breda in Tone Pečan, prva nekdanja županja, drugi turistični delavec, ki sta zasnovala in tudi dokaj uspešno uresničevala Izolo kot prijetno majhno mestece, kot nalašč pripravno za družinski turizem, se kar križata od žalosti, ker so mestni svetniki odločili ne samo o številnih prepovedih, ampak tudi o tem, da bodo tam, kjer so nekoč predvideli turistična naselja, gradili apartmaje. To pomeni, da so svetniki gledali samo na denar, Izola pa bo postala tiho, mirno mestece, še posebej zdaj, ko so zaprli zloglasno mamilarsko ambasado Gavioli in jo namenili kapitalu.
Ne stotine, v Koper prihaja na tisoče gostov
Nakar je napočil trenutek najbolj industrijskega mesta, ki ni nikoli računalo s tem, da bo obiskovalce štelo ne v tisočih, ampak desettisočih. In ki puščajo tam denar, pa naj bo to parkirnina ali zapitek v bifejih in gostilnah.
Koper. Pravzaprav bi morali to ime napisati na koncu, kajti pred stoletji in še nekaj čez je bil Koper, ki naj bi nastal na ščitu grške boginje modrosti in znanja Atene, tu so ji v grško-tračanskem narečju pravili Aegida, mesto, točneje kraj ali otok neštetih imen. Po legendi naj bi se Atena hudo sprla s Pozejdonom, tako hudo, da je pred njim zbežala vse do konca Jadranskega morja, vendar jo je bog morja našel in med spopadom obeh božanstev naj bi Atenin ščit, prevlečen s kozjo kožo, padel v morje. Brez ščita je bila Atena nemočna in rotila je vrhovnega boga Zevsa, naj ji stopi v bran. Ženske solze so Zevsa ganile, tako da je rešil Ateno, njen ščit pa je spremenil v morski otok. In res, če pogledaš današnji Koper iz zraka, njegov najstarejši del spominja na počivajoči ščit na morju.
Potem je bil Koper Capris, pa Caput Istriae, Capraria, Pallada, Aegida, Egis, Justinopolis, Caput Histriae, Capo d’Istria, pa Capodistria in zdaj Koper. Prvotna živa bitja na otoku so bile koze, od tu Capris, vendar je bila Istra, poseljena s prvotnimi Histri, mamljiva za številne zavojevalce. Le kdo vse je ni hotel. »Vsi so nekaj hoteli, nihče ni nič dal,« še danes kuhajo zamero Istrijani. Omenimo samo Herule pa Vizigote pa Ostrogote, Hune, pod njihovimi vpadi so začeli kmetje s celine bežati na otok in ta je dobil prvotne prebivalce. Prišli so Benečani pa Italijani in Avstrijci pa … Da so Istrijani res nezaupljivi, priča tudi množično poseljevanje Obale v letih 1955–56, ko so na mestu semedelskih vinogradov zrasli bloki, v njih pa so se naselile mlade družine iz vse Slovenije, saj jih je čakalo delo v Tomosu, Interevropi, Luki in še kje.
Promenada, kakršne Slovenija nima
Je že tako, da nekateri župani delajo res za mesto, drugi za stranke in tretji zase. Za Borisa Popoviča pravijo, da je bil deloholik z ostrim, včasih prav neprijetnim jezikom, da je večkrat povedal kakšno tako, kakršne župan ne bi smel. Toda dejstvo je, da je tudi on pripomogel, da je zadnja leta Koper postal mesto, ki je živo, kamor prihajajo obiskovalci iz vse Slovenije. Poglejmo najbolj zanimivo Promenado, kakršna ni niti Čopova ulica v Ljubljani, da o Gosposki ulici v Mariboru sploh ne govorimo.
Včasih je bila povezava, dolga nekaj manj kot 800 metrov, med Semedelo, ki jo je projektiral arhitekt Edo Mihevc, in Koprom, navadna cesta, med visoko plimo ali jugom največkrat poplavljena, tako da z avtomobilom nisi mogel iz Semedele v Koper in obratno. Ob celotni cesti je bil velik betonski zid, po katerem so hodili najraje osnovnošolci, saj je bila pred leti osnovna šola samo sredi Kopra.
Potem so dvignili cesto, jo zaprli za promet, ob njej posadili istrski hrast, namestili številne klopce, dodali nekaj urbanih kulturnih skulptur in nekdanja cesta je postala najbolj priljubljena promenada v Sloveniji, po kateri se dnevno sprehaja po nekaj tisoč morskega vonja željnih sprehajalcev.
Na koncu – ali začetku – Promenade, v Semedeli, so uredili pasjo plažo, ob cesti pa najbolj zanimiv in živ park z raznimi igrišči za odbojko na mivki, trampolini in igrali za otroke. In sploh se nihče ne čudi, slabi vzgoji navkljub, da se v parku na igralih še ob 23. uri podijo majhni otroci. In to ne le eden, dva, ampak množica. Morje ima, še posebej poleti, svoja pravila. Pravzaprav je to najbolj čudežni park ne samo v mestu, ki je do nedavnega imel le majhen park Mama ob tržnici. Drevesa, do deset metrov visoka, so zrasla v enem mesecu. No ja, tako visoka so že posadili, le kdo bo čakal leta in leta dolgo, da zrastejo in nudijo prijetno senco. Na začetku poti so postavili tipične kontejnerje, takšne, kot jih imajo tudi na kopališču Žusterna, v katerih je bife s čudovitim razgledom na Koprski zaliv, čez dan na jadrnice in veslače, predvsem pa zvečer na zahajajoče sonce.
Kopališče od Kopra do Žusterne
Nekoč, pred leti, so hoteli ob Promenadi urediti kopališče, ki bi segalo vse od Kopra do Žusterne. V morje bi namestili pet pomolov, ob rob morja pa bi namestili belo kamenje iz Soče kakšnih 15 metrov daleč v zaliv. Pa je inšpekcija gradnjo prepovedala, kamenje so odpeljali nazaj, od koder so ga pripeljali, sodišče pa je potem ugotovilo, da je inšpektor izdal nezakonito odločbo. Potem je zmanjkalo denarja, inšpektor je še vedno inšpektor, Koper pa se je za čudovito plažo obrisal pod nosom. Pa ne povsem. Od Semedele do Žusterne se že razprostira novo kopališče. Tja prihajajo, po bližnjem parkirišču sodeč, gostje iz vse Slovenije in tudi od drugod. V morje so namreč nasuli zemljo, jo ozelenili, ob morju iz ploščatih kamnov naredili ležalnike pa s prodom nasuli dostop do morja, skratka iz prvotne marine, za katero je zmanjkalo denarja – pravzaprav ga niti niso začeli zbirati – je nastalo kopališče.
Za tiste, ki Kopra ne poznajo dobro, naj zapišemo, da je sredi mesta garažna hiša, da je tudi mestno kopališče Mokra mačka posodobljeno in urejeno. Pravijo, da je Koper industrijsko mesto. Morda. Je pa tudi turistično in s tem vedno bolj priljubljeno pri slovenskih gostih, ki vsak konec tedna oblegajo Primorsko avtocesto, ki pa je za takšen promet postala premajhna že pred dvajsetimi leti.
