Začudeno, malodane s strahom se je oni dan skupina nemških turistov tik pred trdnjavo Kluže, to je tam, kjer se cesta čez most čez Koritnico močno zoži, prestrašila, ko je pred njih skočil brkati možakar v čudni vojaški uniformi in z že na prvi pogled staro puško in zaklical, »Halt!« torej, »Stoj!«
Kolona avtomobilistov se je na povelje ustavila in na pol radovedno, na pol pričakujoče čakala, kaj se bo zgodilo in od kod se je vzel ta frdamani možakar. Pa jih je lepo pozdravil in povedal, da je iz skupine 1313 iz Bovca, ki ohranja spomine na dogajanja iz prve svetovne vojne, in jih povabil, naj si ogledajo samo trdnjavo Kluže in v njej lepo zbirko, s pomočjo katere se preseliš v krvavo morijo prve svetovne vojne.
Pod južnim pobočjem Rombona na severnem delu Bovške kotline, na jugu je Polovnik, na vzhodu Javoršček, na severovzhodu Svinjak, in seveda ne smemo pozabiti na mogočni Kanin, se je v lepo mestece Bovec vselilo in tam ostalo 1613 prebivalcev. Čudovito malo mestece si reže velik kos kruha s turizmom.
V Logu je bila džamija
Najkrajša pot iz notranjosti Slovenije do Bovca se vije skozi Kranjsko Goro in čez prelaz Predel. Tik pod vrhom že na naši strani je utrdba Fort Hermann, po Johannu Hermannu von Hermannsdorfu, ki so jo zgradili okoli leta 1900. Vendar ni bila kos močnemu italijanskemu topniškemu obstreljevanju. Zdaj so tam le ruševine in le malokateri popotnik se ustavi in se zatopi v nekdanje boje. Potem se spusti cesta čez novi most, pod katerim se vije blatni potok, ki je pred leti z rušilno močjo, kakršno zmore le narava, porušil nekaj hiš v Logu pod Mangartom in jih zasul. Osem domačinov je umrlo v blatu. Še danes se marsikateri domačin s strahom ozira v smeri Mangarta, pa čeprav strokovnjaki pravijo, da take strahote vasi ne bodo prizadele nikoli več. Verjemimo jim. Še pred Logom se peljemo skozi vas Strmec, ki so mu nekoč pravili tudi vas črnih rut. Zaradi žensk, ki so v znak žalovanja, italijanski fašisti so pobili vse moške v vasi, nosile črne rute. Zdaj so tam lepe, obnovljene hiše, v glavnem spremenjene v vikende.
In smo v Logu. Nekoč je bila v vasi tudi čisto prava džamija, ki so jo zgradili pripadniki 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka avstroogrske kopenske vojske, ki so bili poslani na soško fronto. Imela je kupolasto streho in štirikotni minaret. V bližini je bilo vojaško pokopališče, kjer so si bili v smrti vsi enaki, vseh veroizpovedi. Potem ko je bila vojna končana in so Bošnjaki odšli domov, je v te kraje prišla Italija in džamijo porušila.
Vojake so zamenjali mladoporočenci
Kakšne štiri kilometre pred Bovcem je nova znamenitost, trdnjava Kluže, ki so jo zgradili na najožjem delu divjega potoka Koritnica, ki se peni pod mostom, po enih podatkih 45 metrov, po drugih pa kar 70 metrov globoko. Prva utrdba je bila iz lesa in je branila Bovčane pred Turki. Prvi dušmani, kot so jim pravili, so v teh krajih ropali leta 1471, zato so Habsburžani kakšnih sto let pozneje trdnjavo pozidali in utrdili. Sama trdnjava je sodila med večje in dobro utrjene, tako dobro, da so bili v času soške fronte Avstrijci v njej varni pred italijanskim obstreljevanjem, zato so bila v njej poveljstva. Danes je v njej zanimiva razstava. Sicer pa je skoraj vsa zgodovina Bovca v znaku vojne. Tako je le 114 metrov nad spodnjo trdnjavo trdnjava Bovške Kluže, do katere je speljana dokaj široka pot, vklesana v skalno pobočje Rombona. Kar srhljiva je pot skozi 100 metrov dolg, danes že osvetljen kamnit predor.
Na Bovškem ni veliko legend, nekaj pa le. Prva je povezana s samo trdnjavo Kluže in Francozi, ki so ob napadu nanjo imeli veliko izgub. Branilci trdnjave so podrli most in francoski vojaki v temi niso videli srhljivega kanjona Koritnice, zato so množično padali vanj in v divji rekli utonili. Da je nekaj narobe, so ugotovili šele potem, ko je utihnil boben njihovega bobnarja. Nekaj podobnega naj bi se zgodilo tudi nekaj stoletij prej, vendar so takrat popadali v kanjon turški plenilci. Dan po tem dogodku so Francozi z zvijačo zavzeli trdnjavo in jo požgali. Pozneje so na istem mestu zgradili novo, še večjo, ki pa na srečo danes v notranjosti nima vojakov, ampak poročne pare, turiste in še koga.
Hudič in Marija
Legenda o Prestreljeniškem oknu (2391 m), ki je na našem, žal zaprtem, najvišjem smučišču Kanin. Hudič in Marija sta se dogovorila, da gresta proti Sveti gori. Stavila sta – ja, tudi Marija je imela male grehe – kdo bo prej tam. Hudič jo je ubral naravnost in naletel na Prestreljenik. Z vso silo se je zaletel vanj, tako da je prebil mogočno goro tik pod vrhom in naredil luknjo. Ko pa je prišel na Sveto Goro, je bila Marija že tam. Legenda ne pove, kako je prišla Marija pred hudičem in tudi ne, kaj je bilo potem, okno pa je še danes tam.
Ima pa tudi smaragdno Sočo pa dokaj divjo Ferrato, po kateri se spuščajo najbolj pogumni, ima tudi čudovito hribovsko kuliso, hrib Svinjak, visok 1653 metrov. Za podoben hrib v Bosni so dejali, da v nedrjih skriva stare piramide. Kljub nekajletnemu izkopavanju jih še niso našli, firbce pa privlači od blizu in daleč. Nekoč so mu pravili Svitnjak in nihče ne ve, kdaj je postal Svinjak. Morda zato, ker je »svinjsko« težak, saj izgleda kot malo višja Šmarna Gora pri Ljubljani, na katero se včasih povzpne, za jutranji trening, nekaj tisoč meščanov. Nikdar ne bo postal množična gora, saj iz Kala potrebuješ do vrha kar tri ure, zadnji del poti pa je celo smrtno nevaren. Škoda.
Še vedno niso našli skrivnih rovov
Ne smemo pozabiti na znamenito bovško cerkev, ki jo omenja že papež Celestin III. Žal je bila lesena in je nekoč zgorela, namesto nje pa so sezidali sedanjo. Bovški glavar Andrej von Schaufenster v neki svoji listini omenja, da je iz nje peljal skrivni rov. Iskali so in še vedno iščejo ostanke skrivnih hodnikov, vendar jih do danes še niso našli. Tudi skrivnostne stavbe, v katero naj bi hodniki vodili, še niso našli. V cerkvi je najvišji oltar na Primorskem, so ga hoteli prodati na Dunaj, pa so se Bovčani odločno uprli. Znamenite so bile tudi klopi v cerkvi. Označene so bile tako, da so spredaj sedeli premožni meščani in tisti, ki so delali nezakonske otroke in bili spoštovani, na zadnjih klopeh pa so sedeli revni in pa matere nezakonskih otrok in koruznice, nespoštovane seveda.
Da ima Bovec lepo turistično prihodnost, še posebej zdaj, ko se sodobni človek čedalje bolj obrača proti naravi, vedo tudi v tej prelepi kotlini. Blizu je Kobarid s svojim čudežem pri Kobaridu in evropsko znanim muzejem pa čudovita cerkev na Javorci, eden najlepših spominov na 1. svetovno vojno, skozi Bovec teče evropska pešpot Juliana Trail in še in še.
